Se je pojavilo vprašanje. Zakaj smo letos organizirali naše osnovnošolsko srečanje v planinskem domu, na skupnih ležiščih, kjer je na šest oseb prišla ena kopalnica, zakaj nismo organizirali spanje v Bovec apartmaji. Kako težko je vse zadovoljiti.
Že v času šole, je ta sošolka imela vedno neke pripombe, nikoli nismo naredili nič prav. Že takrat smo se odmaknili od nje, pa je vseeno rinila in rinila k nam nazaj v družbo. Po toliko letih pa še vedno enak karakter, nič se ni spremenila, niti puberteta ji ni mogla do živega. Pa smo ji razložili, zakaj prav planinski dom. Bovec apartmaji ni imel na razpolaga toliko postelj na eni lokaciji, bi bili razdrobljeni po mestu, Bovec apartmaji tudi ni imel na razpolago toliko koles za izposojo, v Bovec apartmaji tudi ni bilo mogoče dobiti tako velikega prostora za druženje, da bi lahko bili vsi v enem prostoru. Mi, organizatorji, smo pač hoteli, da smo vsi skupaj, tako pri spanju kot pri večernem druženju. In to nam je ta planinski dom omogočil. Pa še vse kar smo pripravili, razen adrenalinskega parka, je v bližini planinskega doma. Vse smo lahko opravili peš, ni bilo potrebno iskat še prevoznike, da nas vozijo na okrog.
Presenečeni smo bili vsi prisotni, ko je naša ljuba sošolka sprejela in razumela razlago zakaj planinski dom, zakaj Bovec apartmaji ne in na koncu pohvalila izbrano lokacijo. In še opravičila se je, da pač ne more iz svoje kože, je še dodala. Seveda smo opravičilo z veseljem sprejeli, še z večjim veseljem pa smo sprejeli veliko dvonadstropno torto, ki je zvečer po njenem naročilu ob zvokih fanfar prišla v planinski dom. Slastna pol čokoladna pol sadna torta, okrašena z imeni vseh sošolcev in sošolk, tudi tistih, ki jih žal ni več med nami. Tudi na razredničarko ni pozabila. Tudi njeno ime je prav na vrhu torte.